Rezultati - Greece

Grčija

(Prečrkovano: )
(Prevod: »Svoboda ali smrt«) | national_anthem =
(»Himna svobodi«)
| official_languages = grščina | capital = Atene | latd = 38 | latm = 00 | latNS = N | longd = 23 | longm = 43 | longEW = E | largest_city = Atene | demonym = Grk, Grkinja | government_type = parlamentarna republika¹ | leader_title1 = predsednik | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name1 = Konstantinos Tasulas | leader_name2 = Kiriakos Micotakis | accessionEUdate = 1. januar 1981 | area_rank = 96. | area_magnitude = | area_km2 = 131990 | percent_water = 0,8669 | population_estimate = | population_estimate_rank = | population_estimate_year = | population_census = 10.482.487 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 82 | population_density_rank = 98. | sovereignty_type = Neodvisnost | sovereignty_note = od Osmanskega cesarstva | established_event1 = razglašena | established_event3 = priznana | established_date1 = 25. marca 1821 | established_date3 = 1829 | GDP_year = 2023 | GDP_ref = | GDP_nominal = 242,39 mrd. USD | GDP_nominal_rank = 53. | GDP_PPP = 416,97 mrd. USD | GDP_PPP_rank = 54. | GDP_nominal_per_capita = 23.173 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = 44. | GDP_PPP_per_capita = 39.864 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = 52. | Gini = 32,4 | Gini_year = 2021 | Gini_ref = | Gini_rank = | HDI = 0,887 | HDI_rank = 33. | HDI_year = 2021 | HDI_ref = | currency = evro (€)² | currency_code = EUR | country_code = | time_zone = EET | utc_offset = +2 | time_zone_DST = EEST | utc_offset_DST = +3 | cctld = .gr³ | calling_code = 30 | footnotes = ¹ Monarhijo so zavrnili z referendumom 8. decembra 1974.
² Pred letom 2001 je bila valuta grška drahma.
³ Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu. }}

Grčija (, ''Elláda''), uradno Helenska republika (Ελληνική Δημοκρατία, ''Ellinikí Dimokratía''), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, ''Ellas''), je država v jugovzhodni Evropi. Po podatkih popisa 2021 ima Grčija okoli 10,4 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto so Atene. Solun, ki je drugo največje mesto, pa pogosto navajajo kot "soglavno mesto" ali drugo prestolnico.

Strateško je Grčija na križišču Evrope, Azije in Afrike na južni konici Balkanskega polotoka. Na kopnem meji z državami Albanijo, Severno Makedonijo, Bolgarijo in Turčijo. Grčijo sestavlja devet geografskih območij: Makedonija (s polotokom Halkidika) Osrednja Grčija (z Beocijo in Atiko ter Evbojo), Tesalija, Epir, Peloponez, Egejski otoki (vključujejo Dodekanez in Kiklade), Trakija, Kreta in Jonski otoki. Egejsko morje leži vzhodno od celine, Jonsko morje na zahodu in Sredozemsko morje na jugu. Grčija ima s 13.676 km tretjo najdaljšo obalo v Sredozemlju, takoj za Italijo in Španijo, in enajsto najdaljšo obalo na svetu z veliko otoki, od katerih je 227 naseljenih. 80 odstotkov Grčije je gorate, najvišji vrh je Olimp z 2197 m višine.

Grčija ima zgodovino podobno dolgo kot Italija (Rimski imperij) ali Egipt. Svoje korenine ima v civilizacijah antične Grčije. Zapuščina vključuje demokracijo, zahodno filozofijo, olimpijske igre, zahodno literaturo, zgodovinopisje, politične vede, večja znanstvena in matematična načela, dramatiko s tragedijo in komedijo. Po stoletjih neodvisnosti je v 4. stoletju pr. n. št. grške mestne države poenotil Filip II. Makedonski. Njegov sin Aleksander Veliki je osvojil velik del antičnega sveta in razširil grško kulturo in znanost iz vzhodnega Sredozemlja. V 2. stoletju pr. n. št. je bila priključena Rimu, ker je postala sestavni del rimskega imperija in bila jedro njegovega naslednika, Bizantinskega cesarstva. Grška pravoslavna cerkev, zakoreninjena v 1. stoletju, je oblikovala sodobno grško identiteto in prenaša grške tradicije v širši pravoslavni svet do reke Ind. Pod otomansko oblastjo sredi 15. stoletja je država Grčija nastala leta 1830 po vojni za neodvisnost. Bogata zgodovina v državi se kaže v 17 krajih, ki so na seznamu Unescove svetovne dediščine, kar je največ v Evropi in na svetu.

Grčija je demokratična in razvita država z naprednim gospodarstvom, visoko kakovostjo življenja in zelo visokim življenjskim standardom. Je ustanovna članica Združenih narodov. Bila je deseta država, ki se je pridružila Evropski skupnosti (predhodnica Evropske unije), in je del evrskega območja od leta 2001. Prav tako je članica številnih drugih mednarodnih ustanov, kot so Svet Evrope, NATO, OECD, OIF, OVSE in WTO. Grčija je ena največjih ladijskih sil na svetu srednje moči, glaven turistični cilj, ima največje gospodarstvo na Balkanu, kjer je pomembna vlagateljica. V Wikipediji