Rezultati - Austria

Avstrija

'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem=
|(»Dežela gora, dežela ob reki«) | }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)
- na Evropski celini (siva)
- v Evropski uniji (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = Dunaj |coordinates = |largest_city = capital |official_languages= nemščina |regional_languages= slovenščina, gradiščanščina, madžarščina |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = parlamentarna republika |leader_title1 = predsednik |leader_name1 = Alexander Van der Bellen |leader_title2 = kancler |leader_name2 = Christian Stocker |sovereignty_type = neodvisnost: |established_event1= uveljavitev Avstrijske državne pogodbe |established_date1 = 27. julij 1955 |established_event2= Deklaracija o neodvisnosti |established_date2 = 26. oktober 1955 |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = evro (€) ² |currency_code = EUR |time_zone = CET |utc_offset = +1 |time_zone_DST = CEST |utc_offset_DST= +2 |cctld = .at ³ |calling_code = 43 |footnote1= slovenščina, hrvaščina in madžarščina so uradno priznani regionalni jeziki, avstrijski znakovni jezik pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: avstrijski šiling. |footnote3= Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije. }}

Republika Avstrija (, nemška izgovorjava: ) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev. Avstrija meji na Lihtenštajn in Švico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu ter Nemčijo in Češko na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883 km²; na njem prevladuje alpsko podnebje, prisotno pa je tudi celinsko podnebje. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada Alpam; le 32 % ozemlja države leži pod 500 m, najvišji vrh pa je Veliki Klek (''Großglockner'') z 3.798 m n. m.

Večina prebivalstva govori bavarsko narečje nemščine; uradni jezik države je avstrijska nemščina v standardni obliki. Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z narodnostnimi manjšinami še gradiščanščina, madžarščina in slovenščina.

Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov Habsburške dinastije, ko je bilo ozemlje države večinoma del Svetega rimskega cesarstva. Od časa reformacije je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo protestantizem kot izgovor za upor. Tridesetletna vojna, vpliv Kraljevine Švedske in Francije, vzpon Prusije in napoleonske vojne so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v Severni Nemčiji, na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V 17. in 18. stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil in, kot odgovor na Napoleonovo kronanje za francoskega cesarja, so leta 1804 uradno proglasili Avstrijsko cesarstvo. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v bitki pri Königgrätzu med avstrijsko-prusko vojno je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v Avstro-Ogrsko. Po francoskem porazu v francosko-pruski vojni leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega Nemškega cesarstva, čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med krizo leta 1914, ki je sledila atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda, je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu Srbiji, kar je na koncu sprožilo Prvo svetovno vojno.

Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika Nemška Avstrija () kot poskus združevanja z Nemčijo, vendar so ji to prepovedali na podlagi sporazuma iz Saint-Germaina iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S pripojitvijo (''Anschluss'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila nacistična Nemčija. To je trajalo do konca Druge svetovne vojne leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli zavezniki in ponovno vzpostavili njeno demokratično ustavo. Z avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.

Danes je Avstrija parlamentarna predstavniška demokracija, ki jo sestavlja devet zveznih dežel. Njeno glavno in največje mesto z 1,9 milijona prebivalci je Dunaj. Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s kosmatim domačim proizvodom na prebivalca 46.330 USD (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po indeksu človekovega razvoja. Od leta 1955 je Avstrija članica Organizacije združenih narodov, Evropske unije od leta 1995, in ena od ustanovnih članic OECD. Avstrija je od 1995 podpisnica Schengenskega sporazuma, in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, evro.

Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, industrija 29 % in kmetijstvo 2 %. Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za Nemčijo in Italijo tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni. Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu. V Wikipediji